NOVICA

Državno pravobranilstvo predstavlja poročilo o delu za leto 2011

Trend povečanega pripada zadev se je nadaljeval tudi v letu 2011. Še posebej naraščajo postopki za poplačilo obveznosti do države.

Državno pravobranilstvo je tudi v letu 2011 na večini področij prejelo več zadev kot prejšnje leto, kar je nadaljevanje trenda zadnjih let. Skupno število prejetih zadev je bilo za skoraj 11 % večje kot leta 2010, število vseh obravnavanih zadev pa je v primerjavi z letom 2010 naraslo za 3,6 %. Področja, na katerih je porast števila zadev še posebej očiten, so področje postopkov zaradi insolventnosti in postopkov prisilnega prenehanja, področje postopkov izvršbe in zavarovanja ter med pravdnimi postopki število delovnopravnih sporov.

Državno pravobranilstvo je v letu 2011 prejelo 37.234 zadev, kar je skoraj 11 % več kot leta 2010. Po področjih dela je bil pripad zadev sledeč:
- civilnopravne in gospodarske zadeve: 1.206,
- delovnopravne in socialnopravne zadeve: 1.446,
- postopki izvršbe in zavarovanja: 4.471,
- stečajni postopki in postopki prisilne poravnave: 1.926,
- nepravdni postopki: 10.325,
- postopki razlastitev: 771,
- upravni postopki: 15.655,
- postopki po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen): 18,
- postopki po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS): 9,
- postopki vračanj v javno telekomunikacijsko omrežje (po Zakonu o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – ZVVJTO): 49,
- pravna mnenja: 80,
- predhodni postopki za odškodnino po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) – PK vpisnik: 89,
- predhodni postopki za odškodnino po Zakonu o prekrških (ZP-1) – PP vpisnik: 12,
- postopki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP): 90,
- postopki pred Sodiščem Evropske unije (SEU) in Splošnim sodiščem evropske unije (SSEU), postopki pred EFTA sodiščem in ostale zadeve evropskega oddelka): 812,
- postopki po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) – PRR vpisnik: 275.

Iz leta 2010 je ostalo odprtih 22.081 zadev, tako da je bil v letu 2011 skupen obseg dela Državnega pravobranilstva 59.315 zadev, kar je 3,6 % več kot leta 2010.

Državno pravobranilstvo je v letu 2011 zaključilo 33.226 zadev, kar je 1.927 zadev manj kot leta 2010, ko je zaključilo 35.153 zadev. Na dan 31. 12. 2011 je ostalo odprtih 26.089 zadev. V primerjavi z letom 2010, ko je ostalo odprtih 22.086 zadev, se je število odprtih zadev povečalo za 18 %.

Obseg dela se je izjemno povečal na področjih, ki so posredno ali neposredno povezana z neugodno in težavno gospodarsko situacijo v državi. Področja, na katerih je porast števila zadev še posebej očiten, so področje postopkov zaradi insolventnosti in postopkov prisilnega prenehanja (80 % več zadev kot v letu 2010), področje postopkov izvršbe in zavarovanja (pripad se je povečal za več kot 47 %), na področju pravdnih zadev pa izstopajo delovnopravni spori, kjer je bil pripad večji za skoraj 57 %.

Tudi na področju nepravdnih postopkov je imelo Državno pravobranilstvo povečan pripad zadev (število prejetih zadev je bilo leta 2011 največje v zadnjih petih letih), na kar je vplivala tudi sprememba Zakona o zemljiški knjigi, katerega novela se je začela uporabljati aprila 2011. S to novelo namreč tudi vse predloge Družbe za avtoceste Republike Slovenije, d. d. (DARS) in Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) v zvezi z zemljiško knjigo vlaga Državno pravobranilstvo, kar za pravobranilstvo posledično pomeni povečan obseg dela na tem področju.

V povezavi z zastopanjem Republike Slovenije pred mednarodnimi sodišči, predvsem pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropske unije, Državno pravobranilstvo izpostavlja, da so zadeve pred temi sodišči vse bolj raznolike, kompleksne in pravno vse bolj zahtevne. Glede na to, da morebitne obsodbe Republike Slovenije pred mednarodnimi sodišči vplivajo tudi na njen mednarodni ugled, daje Državno pravobranilstvo temu področju svojega dela še posebno velik poudarek. Državno pravobranilstvo sicer samo nima pristojnosti sprejemanja in izvedbe ukrepov, ki jih zahtevajo sodbe omenjenih sodišč, saj je po Zakonu o državnem pravobranilstvu »le« zakoniti zastopnik države pred sodišči. Vendar pa pristojne organe redno seznanja o ugotovitvah in evropski sodni praksi ter poziva k ustreznejši ureditvi področij, na katerih sodišča ugotavljajo kršitve. Toda za ustrezno reševanje te problematike je nujno sodelovanje vseh pristojnih institucij, saj je to edini način, da se pomanjkljivosti odpravijo, s tem pa tudi preprečijo nadaljnje obsodbe in izplačevanje odškodnin.

Poleg vloge Državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi Državno pravobranilstvo izpostavlja velik pomen reševanja zahtevkov v predhodnih postopkih. Število obravnavanih zahtevkov in sklenjenih poravnav v predsodnih postopkih v letu 2011 namreč kaže na zelo uspešno delo Državnega pravobranilstva, saj se s sklenitvijo izvensodnih poravnav, kadar je zahtevek upravičen oz. utemeljen, zmanjšuje pripad zadev na sodišča, s tem je sodstvo posledično manj obremenjeno, država pa se izogne stroškom pravdnih postopkov ter očitkom sojenja v nerazumnem roku.

Državno pravobranilstvo je tudi v letu 2011 aktivno sodelovalo pri pripravi zakonodaje ter predlagalo boljšo prakso pravnega odločanja posameznih državnih organov, da ne bi prihajalo do tako številnih sporov. Državno pravobranilstvo ocenjuje, da lahko s svojimi izkušnjami bistveno pripomore k oblikovanju ustreznih zakonskih rešitev in preprečevanju zakonskih nedoslednosti, ki privedejo do različnih interpretacij v praksi ter zato do dodatne obremenitve tako Državnega pravobranilstva kot sodišč oz. pravosodja v celoti, ne nazadnje pa tudi stroškov, ki bremenijo državni proračun.

Ob večanju števila obravnavanih zadev se Državno pravobranilstvo že nekaj let sooča s pomanjkanjem kadra. Tudi v letu 2011 se je problem kadrovskega primanjkljaja na številnih področjih dela odrazil do skrajnosti, zato je ena izmed pomembnih prioritet Državnega pravobranilstva, da instituciji v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo ter Vlado Republike Slovenije zagotovi ustrezno kadrovsko sestavo. Ta je namreč eden izmed nujnih pogojev, da bo lahko Državno pravobranilstvo svojo stranko, Republiko Slovenijo, strokovno in kakovostno zastopalo tudi v prihodnje.

Poročilo o delu Državnega pravobranilstva za leto 2011