POGOSTA VPRAŠANJA

KAJ JE DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO IN KOGA ZASTOPA?
Državno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo in druge subjekte (torej državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe) pred sodišči in upravnimi organi. Republiko Slovenijo zastopa tudi pred tujimi in mednarodnimi sodišči, kot so na primer Evropsko sodišče za človekove pravice in sodišča Evropske unije. Opravlja pa lahko tudi druge naloge, določene s posebnimi zakoni. Je samostojni državni organ. Sredstva za njegovo delovanje se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Delovanje Državnega pravobranilstva ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007 in 77/2009 – ZDPra-C).


KAKŠNE PRISTOJNOSTI IMA DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO PO ZAKONU O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU?
Državno pravobranilstvo je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (ZDPra-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007 in 77/2009 – ZDPra-C) pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči. Subjektom, katere zastopa, tudi pravno svetuje. Državno pravobranilstvo opravlja tudi druge naloge, ki jih določajo posebni zakoni. Več


KAJ JE PREDHODNI POSTOPEK PO 14. ČLENU ZAKONA O DRŽAVNEM PRAVOBRANILSTVU?
14. člen Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007 in 77/2009 – ZDPra-C) opredeljuje t. i. predhodni postopek, kar pomeni, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

Državno pravobranilstvo mora čim prej, najkasneje pa v 30 dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o stališču do njegovega predloga. V primeru doseženega sporazuma državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca sklene izvensodno poravnavo. Tako sklenjena izvensodna poravnava je izvršilni naslov, če je terjatev iz poravnave zapadla.


DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO IN MEDIACIJA
V skladu z 21. členom Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), Uradni list RS, št. 97/2009, Državno pravobranilstvo v vseh sodnih sporih iz razmerij, za katera se uporablja omenjeni zakon in v katerih je Republika Slovenija stranka, poda soglasje za reševanje spora z mediacijo, kadar je to glede na okoliščine primera ustrezno.

ZARSS je v nadaljevanju 21. člena določal, da mora Državno pravobranilstvo, če meni, da reševanje spora z mediacijo ni primerno, z obrazloženim predlogom zahtevati, da o tem odloči Vlada Republike Slovenije. Z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF, Uradni list RS, št. 40/2012), ki je pričel veljati 31. 5. 2012, se je 21. člen ZARSS spremenil oz. sta se drugi in tretji odstavek tega člena črtala, kar pomeni, da Državno pravobranilstvo od uveljavitve ZUJF glede na okoliščine primera samo odloči, ali bo podalo soglasje za reševanje spora z mediacijo ali ne.


PLAČILO STROŠKOV POSTOPKA
Državno pravobranilstvo je skladno s 16. členom Zakona o državnem pravobranilstvu upravičeno do obračunavanja stroškov zastopanja po tarifi o odvetniških storitvah. Ta sredstva so prihodek proračuna Republike Slovenije. Predhodno se nakažejo na prehodni račun Državnega pravobranilstva.

Navodila za plačilo:
- številka računa: IBAN: SI56 0110 0845 0000 415
- namen / rok plačila: vnesite številko zadeve ali številko sklepa, na podlagi katerega plačujete stroške postopka
- referenca: SI 00 in številke zadeve, ločene s pomišljajem
- BIC banke prejemnika: BSLJSI2X
- koda namena: GOVT

Vzorec plačilnega naloga