NOVICA

V zadevi Begić Višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbi Državnega pravobranilstva

Po sodbi Višjega sodišča državi zahtevane odškodnine v višini več kot 9,58 milijona evrov in mesečne rente ne bo treba izplačati

Državno pravobranilstvo RS, zunanji oddelek v Novem mestu, je 14. 3. 2011 prejelo sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (opravilna številka II Cp 3799/2010) v pravdni zadevi tožeče stranke Zemir Begić zoper toženo stranko Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine v višini 9.584.674,41 EUR, v kateri je omenjeno sodišče odločalo o pritožbi Republike Slovenije kot tožene stranke zoper vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je prvostopenjsko sodišče po temelju v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi Državnega pravobranilstva v celoti ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Republiki Sloveniji torej zahtevane odškodnine in mesečne rente ne bo treba izplačati.

Tožnik je v tožbenem zahtevku od Republike Slovenije zahteval odškodnino in plačevanje mesečne rente, ker naj bi državni organi pri opravljanju svojih nalog njemu oziroma družbi Izbor d.o.o., katere edini družbenik je bil ob njenem izbrisu iz registra družb, povzročili veliko škodo. Družba Izbor od 1. 11. 1998 dalje, domnevno zaradi škodnega ravnanja inšpekcij tožene stranke, naj ne bi mogla več obratovati, proizvajati in prodajati pijače Mary Jane, poleg tega pa naj bi reševanje nujne upravne zadeve predolgo trajalo. Proizvodnja napitka Mary Jane, mešanice hmelja in konoplje, je bila namreč zaustavljena, ko je Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS), Območna enota Novo mesto, ugotovil, da omenjena pijača in še dve drugi, ki sta bili predmet inšpekcije, ne ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu.

Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi sodbe opravilna številka II Cp 3799/2010 navedlo, da je bil tožnik kot proizvajalec živil v skladu z 19. členom Zakona o zdravstvenem nadzoru dolžan nad živili pred začetkom proizvodnje živil za prodajo preizkusiti surovine in se prepričati o njihovi zdravstveni neoporečnosti. Ob tem, v nasprotju z nepravilnimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da »tožnik zakonsko določenega obveznega izvajanja zdravstvenega nadzorstva surovine izvlečka iz konoplje ni izvedel«.

Na inšpekcijskem pregledu inšpektorjev ZIRS 27. 10. 1998 je bilo nesporno ugotovljeno, da tožnik kot direktor družbe Izbor, d.o.o. ni predložil dokazov, da tri pijače, ki jih družba proizvaja, med njimi tudi Mary Jane, ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, ne poročil o izvršenih analizah. »Zaradi tega sta inšpektorja prepovedala proizvodnjo omenjenih proizvodov, dokler družba Izbor z analizami ne dokaže, da so ta živila primerna za promet.« Višje sodišče tako pritrjuje pritožbenim navedbam Državnega pravobranilstva, da tožniku ni bila prepovedana prodaja spornega napitka iz razloga, ker naj bi imel vsebnost kanabinoidnih komponent. Test, s katerim bi se ta lahko ugotavljala, tistega dne sploh ni bil opravljen. »Sporne tri pijače niso izpolnjevale splošnega pogoja za v tistem obdobju veljavno prodajo živil, torej opravljen test živil pred izročitvijo v promet in ustreznost v skladu s predpisi o zdravstveni neoporečnosti (prvi odstavek 19. člena Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil).« Višje sodišče tudi ugotavlja, da so zmotni zaključki prvostopenjskega sodišča, da se je tožnik pripravil na proizvodnjo tržno zanimivega in popolnoma novega proizvoda s stališča zdravstvene neoporečnosti. »Iz listinske dokumentacije očitno izhaja, da potrebnih dokumentov ni imel. Ukrep prepovedi pijač z dne 27. 10. 1998 ni predstavljal protipravnega ravnanja inšpektorjev, saj je temeljil na dejanskih ugotovitvah ob inšpekcijskem pregledu ter na podlagi 241. člena ZUP (Zakon o splošnem upravnem postopku, op. a.) in 13. člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Ur. l. SRS, št. 8/73, 21/78 in 9/85).« Drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da tožnik med postopkom ni izpodbijal ugotovitve iz obravnavanega zapisnika, zato jih je to sodišče sprejelo za resnične.

Tožnik je nato 29. 10. 1998 na sedež ZIRS dostavil poročilo o izvršenih analizah (31. 7. 1998 jo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj), »iz katerega pa ni razvidno, ali je pijača Mary Jane zdravstveno ustrezna. V tej analizi je navedeno, da mora dati mnenje oziroma soglasje k tovrstnim izdelkom pristojno ministrstvo ter da je treba predložiti dokazila, da konoplja ne vsebuje THC. Iz omenjenega zapisnika tako izhaja, da tožnik tega dne še ni razpolagal s potrebno dokumentacijo, ki bi mu omogočala zakonito prodajo spornega napitka, saj še ni razpolagal z mnenjem Ministrstva za zdravstvo. ... Zdravstveni inšpektor je imel vso pravico prepovedati prodajo spornih pijač, ki niso imele ustreznih dokumentov o zdravstveni neoporečnosti, dokler družba Izbor potrebnih dokumentov ne predloži«.

Inšpekcijski nadzor se je nadaljeval v dneh 30. 10. in 3. 11. 1998. Takrat je bil, poleg vzorcev pijač, odvzet izvleček konoplje švicarskega porekla in avstrijski izvleček konoplje. »Šele v tej fazi nadzora so inšpektorji začeli jemati vzorce za testiranje vsebnosti THC. Test je bil opravljen dne 16. 11. 1998 na Centru za kriminalistično tehnične preiskave Uprave kriminalistične službe. Iz mnenja centra izhaja, da vzorca ekstrakta vsebujeta kanabinoidne komponente, med njimi tudi tetrahidrokanabinol, …«. Na podlagi te analize je inšpekcija 26. 11. 1998 izdala pisno odločbo, s katero je družbi Izbor naložila, da v napitek iz hmelja in konoplje Mary Jane ne sme dodajati kanabinoidnih komponent in da deklaracija na tem napitku ne sme imeti napisa Cannabis sativa L. Višje sodišče je v tem delu upoštevalo ugovor Državnega pravobranilstva, da s to (ali katero drugo) odločbo družbi Izbor ni bilo prepovedano nadaljnje prodajanje napitka Mary Jane, temveč ji je bilo »prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo v kritičnem obdobju prepovedano po samem zakonu. Družba Izbor tako ni smela v napitek dodajati kanabinoidnih komponent iz razloga, ker je bila ta snov na podlagi Odločbe o seznamu mamil (Ur. l. RS, št. 5/98) na seznamu prepovedanih substanc pod zaporedno številko 220 (tetrahidrokanabinol) …«. Po mnenju sodišča je tako edino sprejemljivo, da je inšpekcija prepovedala dodajanje mamila v živilski produkt, ki bi bil v prosti prodaji. »Tudi druga prepoved (napis na deklaraciji) je logična posledica navedene Odločbe o seznamu mamil, kjer je pod zaporedno številko 109 določena kanabis rastlina, smola kanabisa ekstrakti in tinktura kanabisa, kemijsko ime pa predstavlja Cannabis Sativa L. Herba, pix, extracta, tincturee.« Inšpektor je torej prepovedal prodajo produkta, ki je imel med sestavinami na deklaraciji navedeno tudi sestavino, ki je na seznamu mamil.

Višje sodišče v Ljubljani tudi ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno sklepalo, da naj bi vsako eterično olje konoplje vključevalo kanabinoidne komponente, kar pa ni res. »Tožnik je v več let trajajočem postopku skušal dokazati, da vzorec esence, vzet 3. 11. 1998, kanabinoidnih komponent ne vsebuje in da je eterično olje konoplje brez THC, a kot rečeno, ta postopek na njegovo pravico prodaje napitka ni vplival. Če je tožnik na stališču, da je njegov napitek vseboval substanco Cannabis sativa L, posledično pa bi morala biti ta substanca izrecno navedena na deklaraciji, potem pritožba pravilno opozarja, da je bil takšen izdelek nezakonit in ni bil primeren za prodajo. Če bi iz tega naslovu tožniku nastala škoda, ta ni posledica protipravnega ravnanja državnih organov.«

Višje sodišče svojo odločitev utemelji tudi na podlagi zapisanega v mnenju Ministrstva za zdravje, ki je bilo družbi Izbor dostavljeno 21. 7. 1999: »Ministrstvo za zdravje ne nasprotuje proizvodnji napitka »Mary Jane« pod pogojem, da glede zdravstvene neoporečnosti in kakovosti ustreza pogojem, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja ter da ne vsebuje psihotropnih snovi, ki so določene v Odločbi o seznamu mamil.« V tem mnenju je tudi navedeno: »Napitek Mary Jane ima lahko na embalaži simbol konoplje, ni pa dovoljeno navajanje substanc z liste prepovedanih snovi«. Višje sodišče v Ljubljani tako sklene, da je imel v trenutku izdaje mnenja tožnik pravico, da proizvaja in prodaja napitek Mary Jane, zato toženi stranki ni mogoče naprtiti odgovornosti za domnevni nastanek vtoževane škode. »S tem mnenjem je kakršnokoli nastajanje škode zaradi nezmožnosti prodajanja napitka prenehalo, škoda, ki je morebiti do tega dne nastala, pa, kot že rečeno, ni bila posledica protipravnega ravnanja organa. Tožnik bi lahko že tedaj nadaljeval s prodajo napitka, seveda pod pogojem, da v sporni napitek ne bi dodajal kanabinoidnih komponent in da bi spremenil deklaracijo na steklenicah v zvezi z napisom Cannabis sativa L.«