O nas

- Sedež Državnega pravobranilstva RS v Ljubljani (Foto: Damjan Končar)
Državno pravobranilstvo RS je pravosodni organ, ki zastopa Republiko Slovenijo in druge subjekte (torej državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe) pred sodišči in upravnimi organi. Republiko Slovenijo zastopa tudi pred tujimi in mednarodnimi sodišči, kot so na primer Evropsko sodišče za človekove pravice in sodišča Evropske unije. Opravlja pa lahko tudi druge naloge, določene s posebnimi zakoni (npr. sklepanje poravnav za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje).
Kot del pravosodnega sistema sodeluje pri uresničevanju ciljev pravosodja, ki so učinkovito, mirno in kulturno razreševanje sporov v družbi. Delovanje državnega pravobranilstva ureja Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007 in 77/2009).
Državno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu v Ljubljani in na zunanjih oddelkih (v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju).
Generalnega državnega pravobranilca na predlog ministra za pravosodje v imenovanje Državnemu zboru RS predlaga Vlada RS. Njegov mandat traja šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. 16. julija 2010 je funkcijo generalnega državnega pravobranilca nastopil dr. Boštjan Tratar.
Izpostavljeno
Ob Dnevu pravosodja podelitev priznanj najbolj zaslužnim v pravosodju

- Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernest Petrič, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša, minister za pravosodje Aleš Zalar, generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer in generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar s prejemniki medalj. (Foto: STA)
Na svečani slovesnosti ob Dnevu pravosodja, ki je bila 4. novembra 2011 na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, so bila najbolj zaslužnim posameznikom s področja pravosodja podeljena priznanja za življenjsko delo. Med prejemniki medalj so bili tudi državne pravobranilke in državna pravobranilca Državnega pravobranilstva Republike Slovenije, in sicer Tatjana Hernja Šušterič, Judita Vižintin Hribar, Milka Brulc, mag. Grga Balenovič in Zdenko Trunkl.
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, svečanosti pa so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernest Petrič, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša, minister za pravosodje Aleš Zalar, generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar in predsednik Sodnega sveta prof. dr. Miro Cerar.
Več
Državno pravobranilstvo predstavlja poročilo o delu za leto 2010
Delo Državnega pravobranilstva Republike Slovenije je v letu 2010 zaznamovalo naraščanje števila obravnavanih zadev in povečan pripad števila zadev na večini področij. Državno pravobranilstvo je obravnavalo 57.239 zadev, kar je 1.749 zadev več kot v letu 2009, zaključilo pa 35.153 zadev, kar je 3.257 zadev več kot leto prej.
»Državno pravobranilstvo je tudi v letu 2010 uspešno zastopalo Republiko Slovenijo pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči, pri čemer je predvsem spodbudna rast števila zaključenih zadev«, je delo Državnega pravobranilstva v preteklem letu ocenil generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar. Iz podatkov in vsebine obravnavanih zadev je razvidno, pravi dr. Tratar, da se težavna in zaostrena gospodarska situacija odraža tudi pri delu in obsegu zadev Državnega pravobranilstva. Pri tem posebej izpostavlja področje postopkov izvršbe in zavarovanja, saj je v primerjavi s preteklim letom Državno pravobranilstvo prejelo skoraj 17 % več izvršilnih zadev, ter področje stečajnih postopkov in postopkov prisilne poravnave, na katerem se je število prijavljenih terjatev že v letu 2009 začelo bistveno povečevati, najobčutnejši porast števila prijavljenih terjatev pa je mogoče zaznati v letu 2010, ko se je v primerjavi z letom 2009 število zadev skoraj podvojilo. »Še hitrejši porast tovrstnih zadev opažamo v začetku leta 2011.«
Več




